SL
Lektoriranje strokovnih besedil je zahtevna storitev
Lektoriranje strokovnih besedil ima v primerjavi z leposlovnimi teksti dosti drugačne zakonitosti, zato ti dve področji načeloma ne pokrivajo isti izvajalci. Ogromno področje lektoriranje strokovnih besedil v celoti pokriva tudi področji lektoriranja diplomskih nalog in lektoriranja magistrskih nalog, toda seveda obstajajo tudi drugi znanstveni teksti, ki jih je potrebno jezikovno pregledati. V tem prispevku pojasnjujemo temeljne razlike pristopa k obema načinoma dela oziroma na kaj je treba paziti pri izbiri izvajalca.
Lektoriranje strokovnih besedil zahteva razgledanost
Ključna razlika med lektoriranjem strokovnih in leposlovnih besedil je v poznavanju tematike. To poznavanje pri leposlovju ni pomembno, saj se jezik v vseh leposlovnih delih oblikuje po istem principu in zato neka posebna znanja oz. razgledanost niso potrebni. Vsako strokovno področje pa ima svoje specifike, kar pomeni različne izraze in različno logiko.
Zato je pomembno, da tisti, ki izvaja lektoriranje diplomskih nalog in lektoriranje magistrskih nalog, dobro pozna tematiko posameznega področja, ki ga lektorira. To pa je lažje reči kot storiti, saj se strokovna področja med seboj ekstremno razlikujejo in številna s številnimi niso niti malo povezana. To je za izvajalca lahko velika zagata, ker nihče ne more poznati vseh področjih. Prevajalci se lahko usmerijo zgolj na poznana področja in delajo selektivno, medtem ko lektorji to storijo težje.
Dober primer tovrstne zagate je primer doktorja slovenistike, ki se je osmešil pri lektoriranje diplomske naloge bodoče medicinske sestre. Doktor znanosti na svojem področju je popolnoma odpovedal pri znanstveni terminologiji, ki laikom niti ni tako neznana. Termin »informiran pristanek« je namreč popravil v »informativni pristanek«. Informiran pristanek je strokovni zdravstveni izraz, ki pomeni, da pacient pristane na nek poseg ob tem, da je bil predhodno informiran, torej poda informiran pristanek. Informativni pristanek pa ne pomeni prav nič. Doktor slovenistike je pač sklepal, da je bodoča medicinska sestra naredila napako, čeprav je naredil napako sam zaradi popolne odsotnosti znanja zdravstvene stroke.
Če človek nima pojma, za kaj sploh gre, tako niti ne opazi, da je kaj naredil narobe. Zato je pri lektoriranju strokovnih besedil izrednega pomena, da je popravljalec konservativen in čim manj spreminja besedišče, sploh če izrazov ne pozna dobro ali pa še ni slišal za njih. Nek lektor, ki je specializiran za leposlovje, bo verjetneje naredil napake, ker pač ni vajen, da se mora pri delu zadrževati. Po drugi strani pa bo lektor, ki vsak dan izvaja lektoriranje diplomskih nalog, lažje brezhibno lektoriral leposlovni tekst, saj gre s težjega na lažje.
Za lektoriranje diplomskih nalog najemite specializirane profesionalce
Lektorji podjetja Jezični Dohtarček so specializirani za lektoriranje strokovnih besedil. Pokrivajo čisto vse stroke. Kako je to mogoče? Ko jezikovni popravljalec dela dolga leta, in počasi prevzema tekste neznanih strok, se skozi delo tudi uči področij, v okviru katerih popravlja tekste, ker te tekste po službeni dolžnosti mora prebrati. Tako počasi povečuje svoj nabor osnovnega znanja s posameznih strok in razumevanje osnovnih procesov znotraj teh strok, kar mu omogoči, da lahko popravlja, ne da bi delal vsebinske napake.
Tisti, ki vsak dan izvajajo lektoriranje magistrskih nalog, ob delu razvijejo tudi neke vrste ponižnost, saj so dnevno soočeni s toliko novimi informacijami, da se zavedajo, da sami pravzaprav zelo malo vedo. V primeru dileme popravka ne izvedejo ali pa se posvetujejo z avtorjem oz. v današnjem času tudi z umetno inteligenco in na tak način še dodatno širijo svoje znanje. Zato je potem končni rezultat dela dober, saj ne vsebuje vsebinskih napak. A še tako dobrim in previdnim lektorjem se tudi take napake tu in tam primerijo, zato je dobro, da avtorji strokovna besedila po tem, ko pridejo od lektorja, vedno za vsak slučaj preverijo.
Tu ne gre za to, da lektor ne bi delal dobro, pač pa gre za to, da je jezikovni popravljalec jezikovni strokovnjak, ne pa strokovnjak s področja, kot je avtor, zato je prav, da avtor kot strokovnjak preveri končno delo tudi po lektoriranju diplomske naloge in s tem ščiti svoje znanstveno delo. V primeru dileme ali suma se lahko z lektorjem posvetuje in skupaj prideta do rešitve, ki je tako jezikovno kot strokovno ustrezna.
Lektoriranje magistrskih nalog je lahko tudi terminološki izziv
Na svetu v angleškem jeziku, ki je jezik znanosti, vsak dan nastane 14 novih angleških besed, torej besed, ki jih še včeraj ni bilo. V slovenščini besede nastajajo bistveno počasneje. Zato imamo v našem jeziku terminološki deficit. Ta je še posebej velik v tehničnih strokah, zato si morajo profesorji in celo študentje dobesedno izmišljevati slovenske besede, ko pišejo denimo strokovne članke ali magistrske naloge.
Lektoriranje takih tekstov je za jezikovnega popravljalca svojevrsten izziv, saj noben lektor ni terminolog. Takrat pride do dileme, kaj storiti. Če popravljalec uporabi obstoječ slovenski termin, bo skoraj zagotovo naredil napako, ker obstaja niansa med dvema terminoma, ki lahko tako ob popravku močno skazi vsebino. Po drugi strani ni ravno dopustno v besedilu puščati besed, ki v slovenskem jeziku ne obstajajo. V jezičnem Dohtarčku pravijo, da ima ob taki dilemi stroka prednost pred jezikom, ker je to edino pravilna logika. Stroka namreč ne obstaja zaradi jezika, pač pa jezik obstaja za to, da ga stroka uporablja.
